Mladi v prvih bojnih linijah
Prišel je ?as novega, a druga?nega Milana
To je druga?en Milan, Milan mladih in neizkušenih, Milan »delavcev«, to je »novi« Milan. Vse je bilo sicer jasno že v prvem krogu, ko nam je doma zaušnico prisolila solidna Sampdoria. Nato smo prejeli še dva mo?na udarca s strani Atalante in Udineseja. V nekaj tednih so že vsi vrabci širom Evrope ?ivkali o veliki krizi Milana. Kljub temu, da smo izgubljali proti »skromnejšim« nasprotnikom, smo vseeno imeli ve? priložnosti, vendar igre ni in ni bilo.
Tokrat proti Cagliariju je bila z igro podobna zgodba, vendar je »Malemu Faraonu« vseeno uspelo dvakrat zadeti in pomiriti razburjene ter razo?arane navija?e. Oddahnila se je tudi uprava, ki je neumorno podpirala Allegrija, ko so ga že vsi odpisali. Ob prvi doma?i zmagi je bil na klopi Tassotti in prvi? v letošnji sezoni poslal mladega De Sciglia na levi bok, kjer je obramba zadnje kroge in celo sezone zelo trpela (beri: Antonini, Mesbah). Mladi desni bo?ni igralec iz Milanske mestne ?etrti »Ponte sesto« je bil kos nalogi in si po tekmi skupaj s Faraonom prislužil veliko pohval.
Poudariti moram, da ta zmaga ni odrešitev in odgovor rezultatom, ki so v zadnjih tednih na?enjali ugled Milana. Še vedno imamo ogromno problemov in nejasnosti v ekipi. Vsako tekmo za?nemo z druga?no obrambo in vezno linijo. Malo je jasnosti glede tega, kdo bodo letos glavni nosilci igre Milana. Odgovore bomo dobili tekom jeseni, vendar vprašati se moramo, ali je bil res vsega kriv trener Allegri, ki je roko na srce imel sumljive odlo?itve o tem, koga poslati v igro in zakaj vztrajati z raznimi igralci kova Antonini, Bonera, Mesbah,… Po ve?ini, so bili omenjeni igralci razlog, da smo se navija?i Milana pritoževali nad igro in postavljali pod vprašaj sposobnost Allegrija. Mislim in upam, da bo Allegri kon?al sezono na trenerskem mestu, kar posledi?no pomeni, da bomo vseeno naredili oz. izpolnili nek cilj, ki si ga je ustvarila uprava. Vseeno Allegrija ne vidim kot bodo?ega »voditelja« novega Milana, ki bo v bližnji prihodnosti spet naskakoval vrh Evrope. Allegrija tudi ne morem kriviti za slabe rezultate, ker je pred za?etkom sezone bil postavljen v izredno ušivo situacijo, katere bi se verjetno odrekel marsikateri trener. Sredi julija smo razprodali levji delež ekipe (Thiago & Ibra), odšlo je tudi ni? koliko legend, ki so v preteklosti krojili dogodke v sla?ilnici in skrbeli za mir v ekipi (Gattuso, Seedorf, Inzaghi, Nesta,…). Na okrepitve smo ?akali zadnji teden v avgustu in pošteno povedano, igralci ki so prišli, niso tisti ob katerih bi se mi zarosile o?i. De Jong, Bojan, Pazzini in Niang so verjetno solidni, ?e ne dobri igralci, vendar ne moremo pri?akovati, da bodo pokrili izgubljen talent, ki se je »izmuznil« v Pariz. Kljub pomembnim odhodom in številnim slovesom je Max Allegri ostal in se ni pritoževal, kar mi pove nekaj o njem.
Obeta se nam dolga in težka sezona, v kateri bomo zaradi rezultatov trpeli. V tem ?asu se je oglasilo ve? bivših ?lanov Milana, ki so v medijih izkazali podporo klubu: “Strinjam se z upravo. Milan je eden bolje organiziranih klubov na svetu. Poznam ambient in vem kako se tam dela, hitre spremembe nimajo smisla. Tukaj ni problem Allegri, to vedo vsi v upravi. Milan ima dva vrhunska trenerja: Allegrija in Tassottija. Treba je biti potrpežljiv in jim pustiti, da normalno delata svoje delo.” Je izjavil bivši igralec Giuseppe Pancaro. »Naloga Allegrija je, da uredi ekipo po vseh spremembah v klubu. Milan ima Ligo prvakov v genih, bolj kot prvenstvo in tega ne sme nih?e pozabiti.« je bil mnenja Carlo Ancelotti. Medtem je Galliani vedno vztrajal, da je potreben ?as, le tako se lahko igralci privadijo eden na drugega, ekipa je nova in ?udežev preko no?i ne bo. No nekateri so bili tudi druga?nega menenja: Zasledili smo izjavo Zvoneta Bobana, ki pravi, da je to najslabši Milan odkar ga je leta 1986 prevzel Silvio Berlusconi.
Sam verjamem, da je potrebno enkrat pasti na dno, da se potem znova vzdigneš. Milan se je dvignil iz pepela že ni? kolikokrat, mogo?e ve?krat kot bilo kateri klub v Evropi. Dokler bo predsednik Berlusconi ostal na ?elu kluba bom vedno optimist, klub temu da se ne strinjam z njegovim življenjskim stilom in politiko. Moja ljubezen do Milana je ve?ja od vsake prepreke. Odkar je »Il Cavaliere« prevzel klub nam je zagotovil spektakel za spektaklom. Od »Milana Nizozemcev« (Gullit, Rijkaard, Van Basten), ki je zadnja ekipa z ubranjenim naslovom v Ligi prvakov, Milana »Nepremagljivih« pod vodstvom Capella, do Milana Carla Ancelottija, ki je bila 5 let verjetno najmo?nejša ekipa na svetu ter na koncu še do Milana Ibre & Allegrija, ki je osvojil Scudetto leta 2011.
Finan?no stanje pri Milanu trenutno ni rožnato, zato je potrebno delati z mladimi, jih uveljaviti v prvi ekipi in nato z njimi ter okrepitvami, ki bodo slej ali prej prišle, ponovno nasko?iti na svetovni vrh. To se bo slej ali prej zgodilo, ker biti najboljši je v genih Milana. Tokrat polagamo vse upe na mladega De Sciglia, Stephana El Shaarawy-ja in druge, ki si bodo nedvomno priborili mesto v prvi ekipi. Vseeno jim ne smemo nalagati preve? bremena na hrbet, kot to rad poudari Allegri. Potrebno jim me pustiti ?as, da se razvijejo, druga?e lahko mladi hitro pregorijo v želji.
Ho?eš no?eš, bomo nekaj ?asa na San Siru bili prikrajšani spektaklov in zvezdnikov, ki smo jih bili v preteklosti vajeni. Potrebno je zmanjšati apetite, vsaj za dolo?en ?as ter dati priložnost novi generaciji. Ve?ina igralcev nima pravih kvalitet in ni vajena pritiskov, ki so jih v nekaj tednih izkusili pri Milanu. Ena stvar je, ?e imaš v ekipi Ibro ali Kaka-ja, ki znata sama zmagati tekmo, druga stvar so »delavci«, ki jih imamo v tem trenutku na pretek. Biti igralec kova Milan pomeni prenašati najve?je pritiske. Nekaj igralcev bo odpadlo, najmo?nejši bodo ostali in ponovno se bomo veselili v mesecu maju.
