Pol stoletja od prve evropske krone
22.5.1963 je Milan v finalu na velikem Wembleyu premagal Benfico in se vpisal v zgodovino.
Pisalo se je leto 1963. Dne 22. maja pred to?no 50 leti sta se na »nogometni katedrali«, na znamenitem Wembleyu, v finalu takratnega »Pokala državnih prvakov«, predhodnika današnje Lige Prvakov, udarila Benfica in Milan. Po velikem preobratu, se je klub iz prestolnice Lombardije vpisal v zgodovino evropskega nogometa, kot šele tretje moštvo v Evropi in prvo italijansko moštvo, ki je osvojilo ta prestižni pokal. Tekmovanje je bilo v tistih ?asih šele v zagonu in se je v sezoni 1962/63, odvijalo šele osmi?, poznalo pa je le dva zmagovalca: Real iz Madrida in Benfico. Real je, kot je verjetno mnogim znano, v prvih petih sezonah, kar petkrat zapored osvojil to tekmovanje, nato pa je Benfica prekinila to neverjetno serijo in leto kasneje potrdila, da uspeh v prejšnji sezoni ni bil le plod naklju?ja. Leta 1963 so še tretji? zapored nastopili v finalu in imeli priložnost, da nadaljujejo svojo dominacijo v Evropi. Verjetno bi jim tudi uspelo, ?e na drugi strani igriš?a nebi stali varovanci Nerea Rocca, ki so z izjemno predstavo, po velikem preobratu prišli do svojega prvega naslova evropskih prvakov!
Zgodovina Milanovih dobrih predstav v Evropi se ni za?ela leta 1963, saj so rde?e-?rni nastopili že v uvodni sezoni tega elitnega tekmovanja. Kot mnogi verjetno veste, je bilo takrat precej težje nastopati v tem tekmovanju, saj so v njem nastopali le prvaki doma?ih prvenstev, kar je pomenilo, da je vsako državo predstavljal le en klub, izjema pa je bila le tista država, iz katere je prihajal aktualni prvak Evrope, saj sta to državo vedno predstavljali dve moštvi. Milan je tako v prvi sezoni prišel vse do polfinala, kjer je klonil proti kasnejšemu prvaku madridskemu Realu. Še ve?ji uspeh so rde?e-?rni dosegli dve leti kasneje, ko so se v svojem drugem nastopu, prebili vse do finala in tam pošteno namu?ili »kraljevi klub«. Milan je na tej tekmi dvakrat vodil (1:0 in 2:1), na koncu pa premo? priznal šele po podaljških (2:3). Dve leti kasneje so rde?e-?rni, še tretji? nastopili v elitnem evropskem tekmovanju in prvi? ob?utili, kaj pomeni doživeti blamažo, saj jih je že v osmini finala z skupnim izidom 7:1 ponižala Barcelona. V prvih petih sezonah je Milan torej trikrat nastopal, dosegel dva uspeha in eno malo katastrofo, izkazalo pa se je, da bo ?etrti nastop Milana, tisti ki bo rde?e-?rne zapisal v zgodovino.
Uradni program za tekmo
Zgodba o uspehu se je pri?ela že leto poprej. Po dveh sezonah brez doma?ega naslova, so se pri rde?e-?rnih odlo?ili za menjavo trenerja. Na klop velikana je sedel legendarni Nereo Rocco, ki je do tistega trenutka dosegal velike uspehe v manjših ekipah, a še nikoli ni vodil tako velikega moštva, kot je Milan. Poteza uprave se je izkazala za odli?no, saj je Nereo že v svoji uvodni sezoni, brez ve?jih težav, Milanu priigral osmi naslov državnega prvaka, s tem pa tudi igranje v Pokalu državnih prvakov v naslednji sezoni. Okostje moštva so predstavljali izkušeni Maldini, Trapattoni, brazilski golgeter Altafini oz. »Mazzola«, ki je bil v šampionski sezoni 1961/62 najboljši strelec z 22 zadetki, v tistih letih pa se jim je pridružil tudi »?udežni de?ek« Giovanni Rivera, ki je ob osvajanju prve evropske lovorike štel rosnih 19 let! Ve? kot o?itno je torej bilo, da ima Milan odli?ne igralce, potrebovali pa so le osebo, ki bo te igralce povezala v moštvo, kar so v Nereu Roccu tudi našli, ki je z Milanom, v njihovem ?etrtem poizkusu, na impresiven na?in, prišel na vrh Evrope.
Takratna »Liga Prvakov« se je igrala v precej druga?nem formatu, kot jo poznamo danes. V tistih ?asih ni bilo ne duha, ne sluha o tekmovanju v skupinah, saj so od samega za?etka tekmovanja, pa vse do samega konca, poznali le »knock-out« sistem. V sezoni 1962/63, se je v boj, za »pokal z ušesi«, podalo 30 moštev. Benfica in Stade de Reims, sta bila oproš?ena igranja predkroga, ostalih 28 moštev pa se je pomerilo v predkrogu. Nasprotnik Milana v tej fazi tekmovanja, je bil prvak Luksemburga, ki ni bil dostojen tekmec, saj je Milan amaterje iz Luksemburja, odpravil z skupnim izidom 14:0! V prvem krogu je bil posebej razpoložen, glavni strelec kluba, »Mazzola«, ki je na obeh tekmah zabil kar osem zadetkov! Ostalo je torej še 16 moštev, nasprotnik Milana v Prvem krogu (osmina finala), pa je bil prvak Anglije, Ipswich Town, ki mu je leto poprej uspel zgodovinski uspeh, saj so prvi? in (verjetno) tudi zadnji? osvojili doma?e prvenstvo. Ipswich, je bil v prvem krogu razpoložen podobno kot Milan, saj je prvaka Malte, odpravil z skupnim izidom 14:1 (doma so jih premagali z 10:0). Prva tekma se je odigrala na San Siru, kjer so doma?i opravili ve?ino dela, saj so po 13ih minutah igre, vodili že z 2:0, v drugem pol?asu pa so vodstvo še povišali in na gostovanje v Anglijo odšli z ugodnih 3:0 v žepu. Rde?e-?rni so bili blizu zmage tudi v gosteh, saj so sredi drugega pol?asa povedli. Doma?ini so ob koncu tekme kljub temu uspeli preobrniti potek sre?anja in tudi zmagati z 2:1 ter se na ta na?in ?astno posloviti od edinega nastopa v Pokalu državnih prvakov.
Aktualni prvak Italije, se je tako brez ve?jih težav uspel uvrstiti med osem najboljših moštev na stari celini, naslednji nasprotnik pa je bil turški prvak, Galatasaray, ki je na poti do Ľ finala izlo?il prvaka Romunije in Poljske. Tokrat so varovanci Rocca, prvo sre?anje igrali v gosteh, ki se ni za?elo dobro, saj so že v 4. minuti zaostajali. Maldini in druš?ina so se kljub temu uspeli zbrati in že do pol?asa preobrniti rezultat v svojo korist, v drugem pol?asu pa je Altafini, na svoj »konto«, dodal še deveti zadetek v evropskih tekmovanjih. Povratna tekma bi morala biti le še formalnost, a so jo doma?i igralci spremenili v spektakel, saj so s kar 5:0 odpravili »Galato«, svoj mini šov pa je imel ponovno Mazzola, ki je v drugem pol?asu, trikrat zatresel mrežo nasprotnika, svoje moštvo pa popeljal med štiri najboljše ekipe v Evropi.
Zadetek Eusebia v 18. minuti
V kon?nico so se ob Milanu prebili še: škotski prvak Dundee, nizozemski prvak Feyenoord in portugalski ter aktualni evropski prvak Benfica. Veliki Real Madrid, ki je glede na rezultate v tistih letih, ob Benfici veljal za glavnega favorita, je presenetljivo izpadel že v predkrogu, ko jih je izlo?il belgijski prvak Anderlecht. Dejstva, da v tekmovanju ni ve? predstavnikov Španije, so bili gotovo najbolj veseli pri Milanu, saj sta bila ravno Real in Barcelona, tisti dve moštvi, ki sta v prejšnjih treh poizkusih vsaki? ustavila Milan. V polfinalu so se rde?e-?rni, pomerili z škotskim predstavnikom, ki je na poti do polfinala opravil s Kölnom, Sportingom iz Lisbone in Anderlechtom. Kljub impresivnim rezultatom škotskega prvaka so rde?e-?rni z njimi opravili že na prvi tekmi na San Siru. Milan je povedel v tretji minuti, a so se žilavi Škoti vrnili in izena?ili 20 minut kasneje, ta rezultat pa uspeli zadržati vse do pol?asa. V drugem pol?asu, je milanski stroj Škote povozil, jim nasul 4 gole in se že po prvi tekmi uvrstil v finale. Povratna tekma je bila le formalnost, ki jo je Milan z golom v 89. minuti sicer izgubil, kar pa ni imelo nobenega vpliva na kon?ni rezultat, saj so se rde?e-?rni z skupnim izidom 5:2, uvrstili v drugo evropsko finale, ki je bilo tistega leta odigrano na slavnem Wembleyu.
Legendarni trener Benfice, Madžar Bela Guttmann
V finalu, jih je ?akala velika Benfica. Portugalski velikan je bil prvo moštvo, ki je uspelo prekiniti petletno dominacijo Real Madrida, leto kasneje pa so ravno proti Real Madridu potrdili naziv, takrat najmo?nejše ekipe v Evropi. Njihov glavni igralec v tistem ?asu je bil, najboljši portugalski igralec vseh ?asov Eusebio, na poti do dveh zaporednih evropskih naslovov, pa jih je vodil legendarni Madžar, Bela Guttmann. Prejšnji teden, ob bole?em porazu Benfice v finalu Lige Europa, so se vsi nogometni ?asniki spomnili te trenerske veli?ine, ko je po dveh zaporednih evropskih naslovih ponižno zaprosil za minimalno povišico. Ko ga je uprava kluba grobo zavrnila, jih je Madžar užaljeno preklel in Benfici napovedal sušno obdobje v Evropi v naslednjih 100 letih. Mnogi se takrat niso ozirali na to izjavo, saj je bila Benfica že naslednjo sezono, pod vodstvom ?ileanca Riere, na dobri poti, da le še potrdi takratno dominacijo v Evropi, a zgodovina je pokazala, da se »Guttmannova« prerokba še danes uresni?uje, pri?ela pa se je uresni?evati, ravno tistega daljnega 1963ega leta, proti Milanu.
Enajsterica v finalu: (stojijo) Maldini, Benítez, Rivera, Altafini, Mora, Pivatelli;
(?epijo) Ghezzi, Trebbi, David, Trapattoni, Dino Sani
Benfica je bila v finalu nedvomno favorit, kljub temu, da so imeli ve? težav na poti do finala, kot Milan. V osmini finala je Eusebio v gosteh pri švedskem prvaku priboril remi, a so »Orli« na doma?em igriš?u, brez težav opravili z Švedi. Še najve? težav so imeli proti ?eškoslovaškem prvaku, saj so na prvi tekmi na doma?em igriš?u komajda prišli do zmage z 2:1, a so nato v gosteh uspeli remizirati brez zadetkov in se tako uvrstiti v polfinale. V polfinalu na prvi tekmi v gosteh, na Nizozemskem niso uspeli zmagati, a so na povratni tekmi, na Portugalskem brez ve?jih težav zmagali in se uvrstili v svoje tretje zaporedno finale. Kljub prepri?ljivejšim rezultatom Milana, je bila Benfica favorit iz preprostega razloga. Bili so dvakratni zaporedni aktualni prvaki Evrope in v finalih tega tekmovanja sploh niso poznali poraza! Na drugi strani je Milan sicer že igral evropsko finale pred petimi leti, a je bil Cesare Maldini edini igralec, ki je igral na tisti tekmi, za vse ostale igralce Milana, pa je bilo igranje na takšni tekmi nekaj povsem novega in tujega.
Jose "Mazzola" Altafini je bil z Rivero junak finalne tekme na stadionu Wembley v Londonu
Benfica je potrdila vlogo favorita in bolje odprla tekmo. V 18. minuti je tako izjemni Eusebio, sprejel žogo na približno 30 metrih, se obrnil proti golu in kot hitri vlak zletel mimo dveh branilcev Milana, žogo pa iz neposredne bližine, brez težav pospravil v mrežo nemo?nega vratarja. Milan do pol?asa ni uspel izena?iti in delovalo je, kot da bo Benfica brez ve?jih težav prišla do novega evropskega naslova. Nato pa je v drugem pol?asu na sceno stopil, legendarni Mazzola. Kljub temu, da je v tisti sezoni »Lige prvakov« zabil že 12 zadetkov, tisto leto kljub temu ni bilo ravno njegovo, saj je 8 od teh 12 zadetkov zabil amaterjem iz Luksemburga, tudi preostali štirje zadetki pa so padli v trenutkih, ko je Milan že pred tem odlo?il tekmo. Trditev, da sezona 62/63 ni bila ravno njegova, potrjuje tudi dejstvo o njegovih zadetkih v Serie A, saj jih je v tisti sezoni dosegel »le« 11, leto poprej pa je bila ta številka še enkrat ve?ja. Kljub vsem tem dejstvom, je bilo samo osem minut dovolj, da Altafini postane glavni heroj svojega moštva. V 58. minuti je Rivera sprejel žogo na kakih 20 metrih, ko je sprožil proti vratom Benfice. Zadel je le branilca, a se je žoga odbila do napadalca Milana, ki ni veliko razmišljal in z roba kazenskega prostora, okroglo usnje pospravil v mrežo. Po izena?enju, je Benfica silovito pritisnila in želela ?imprej povesti, v 66. minuti pa sta bila ponovno glavna akterja Rivera in Altafini. Rivera je na sredini igriš?a ukradel žogo visoko postavljeni obrambi Benfice in žogo podal do Mazzole, ki se je popolnoma sam sprehodil do gola. Vratarju se je približal na vsega pet metrov in ga kljub temu uspel le zadeti. Morda se je ravno v tistem trenutku pri?ela uresni?evati prerokba Guttmanna, saj se je žoga po obrambi vratarja, sre?no odbila nazaj v noge napadalca Milana, ki je iz drugega poizkusa žogo vendarle potisnil v gol in svoje moštvo popeljal v vodstvo. Igralci Benfice so v nadaljevanju tekme še naprej pritiskali, branilci Milana pa tokrat, za razliko izpred petih let, prednosti niso ve? izpustili iz rok. Sodnik je zapiskal konec tekme, Milan pa je prvi? v svoji bogati zgodovini postal prvak Evrope!
Cesare Maldini dviguje prvo evropsko lovoriko Milana
Nekateri bi rekli, da se je vse zgodilo zahvaljujo? prerokbi legendarnega Madžara, nekateri, da zahvaljujo? belim »sre?nim« dresom Milana, a v kon?ni fazi to niti ni pomembno. Štejejo namre? le dejstva in neizpodbitno dejstvo ostaja, da je Milan daljnega 22.5.1963, pred to?no 50 leti, na znamenitem Wembleyu, prvi? v zgodovini postal prvak Evrope. Milan se je zapisal v zgodovino in pri?el pisati zgodbo, ki je v naslednjih 50 letih prerasla v pravo legendo, ko so rde?e-?rni ta dosežek uspeli ponoviti še šestkrat. Verjamemo, da legenda ni kon?ana in se bo v prihodnjih letih nadaljevala, a ?e želimo še naprej živeti to izjemno zgodbo, se je potrebno spomniti njenih za?etkov in te spomine negovati ter jih ?astiti in spoštovati. Spoštujmo torej dan, ko so Maldini, Rivera, Trapattoni, Mazzola in druš?ina, stopili na krov Evrope in pri?eli zgodbo »najuspešnejšega kluba vseh ?asov«!
Slavnostni krog Cesare Maldinija s pokalom
Povzetek tekme: Posnetek celotne tekme: