40 let pozneje: like father like son

28. maj 2003: spominjamo se šestega evropskega naslova rde?e-?rnih, osvojenega pred desetimi leti.

V soboto smo dobili novega evropskega prvaka. V izjemnem finalu, se je na koncu veselil Bayern, obe moštvi pa sta samo še potrdili dominacijo nemškega nogometa v tej sezoni, ki bi Evropi znal vladati tudi v letih, ki sledijo. A na današnji dan pred to?no desetimi leti, sta podobno kot Bayern in Borussia, v soboto, Milan in Juventus zaigrala v finalu Lige Prvakov in demonstrirala dominacijo italijanskega nogometa. Beli dresi Milana, so se še enkrat izkazali za sre?ne, saj so se po streljanju enajstmetrovk veselili igralci in navija?i Milana, ki so še šesti? v zgodovini postali prvaki Evrope! Pred slabim tednom dni, smo se skupaj spomnili zgodovinskega prvega evropskega naslov Milana, tokrat pa vam predstavljamo zgodbo o uspehu rde?e-?rnih, ki so pred to?no desetimi leti presenetili marsikoga, ko so nekako iz ozadja prišli v finale in se v Manchestru veselil evropskega naslova.

Kljub temu, da je Milan pred desetimi leti prišel vse do konca, bi malo manjkalo, da sploh nebi igral Lige Prvakov v tisti sezoni, saj so se rde?e-?rni sezono poprej do zadnjega kroga mu?ili (podobno kot letos), da sploh pridejo med štiri najboljše ekipe v Italiji. V sezoni 2001/02, smo v borbi za naslov gledali troboj Juventusa, Rome in Interja, katere je na koncu sezone lo?ila le po ena to?ka, Inter pa je naslov zapravil s porazom v zadnjem krogu. Še bolj zanimivo je bilo v borbi za ?etrto mesto, ki je vodilo v kvalifikacije za Ligo Prvakov. Do samega konca so bila v igri 4 moštva: Milan, Lazio, Bologna in senzacija Chievo. Zakaj senzacija? Zato, ker je Chievo v tisti sezoni igral svojo debitantsko sezono v Serie A in se do samega konca boril za nastop v LP! Milan z izjemo solidnega za?etka sezone (3 zmage in remi), v tistem letu ni blestel, kljub temu pa je šele v predzadnjem krogu uspel sko?iti na ?etrto mesto in se tam do konca tudi zadržati. Na polovici sezone je bil v najboljšem položaju Chievo, ki je imel solidnih 5 to?k prednosti pred ostalo trojico, pet krogov pred koncem pa je bila v najboljšem položaju Bologna. Le dva kroga pred koncem je na ?etrto mesto ponovno sko?il mal?ek Chievo, Milan pa je v predzadnjem krogu nujno potreboval zmago. Gostoval je pri neugodni Veroni, »smrtnemu sovražniku Chieva«, Chievo pa je gostoval pri mo?ni Romi. Sinovi volkulje so v Rimu ponižali Chievo (5:0), Milan pa je v Veroni odigral pravo triler tekmo. Doma?a Verona, ki se je kr?evito borila za obstanek, je povedla v prvem pol?asu in vodstvo zadržala vse do 62. minute, ko je na sceno stopil Inzaghi, ki je rezultat poravnal, v samem finišu tekme pa je Pirlo prinesel nujno potrebno zmago. Pred zadnjim krogom, sta si tretje mesto delila Milan in Bologna (52 to?k), takoj za njima pa sta sledila Chievo (51) in Lazio (50). Milan je doma brez težav opravil z Leccejem, Bologna pa je presenetljivo izgubila z Brescio, kar je pomenilo, da kon?no ?etrto mesto pripada rde?e-?rnim! Koliko drame že pred samim za?etkom pohoda na vrh Evrope!

Gledališ?e sanj pred to?no desetimi leti.

Milan je bil na poletni tržnici precej aktiven, saj je želel napasti vse tri lovorike v novi sezoni, dobro je namre? znano, da je predsednik kluba Berlusconi, obseden z osvajanjem trojne krone, ki se je Milanu za las izmuznila sredi 90ih let. V klub je prišel nov vratar Dida, za katerega se bo kasneje izkazalo, da bo eden glavnih junakov v finalu. Obramba je bila prav tako deležna okrepitev. Iz Interja je prišel Hrvat Šimi?, najve?ja okrepitev pa je bil nedvomno Nesta, katerega je bil Lazio, zaradi finan?nih težav, primoran prodati. V vezni liniji, sta najve?je okrepitve predstavljala Rivaldo in Seedorf (še ena izmed številnih odli?nih menjav z mestnimi tekmeci), napad pa je bil tako ali tako že izjemno kvaliteten, s Shevchenkom in Inzaghijem, kot njuna prva menjava pa je prišel Danec Tomasson. Z obilico novih igralcev so se rde?e-?rni odpravili v kvalifikacije za Ligo Prvakov. Milan je enkrat pred tem že igral kvalifikacije za Ligo Prvakov, ko je brez ve?jih težav izlo?il zagrebški Dinamo, v tisti ?arobni sezoni pa je bil prvi Milanov nasprotnik, Slovan iz Libereca. Rde?e-?rni so se mu?ili, saj so na prvi tekmi doma, z minimalnim izidom premagali goste, mož odlo?itve pa je bil Inzaghi. Na povratni tekmi je bilo prav tako zelo napeto. Inzaghi je že v 20. minuti, svoje moštvo povedel v vodstvo, kar je na prvi pogled delovalo kot zadostno vodstvo. Slovan bi za napredovanje moral zabiti kar 3 zadetke, kljub temu pa so mrežo rde?e-?rnih, v drugem pol?asu uspeli zatresti dvakrat in konec tekme narediti izjemno napet, saj so za veliko senzacijo potrebovali le še en zadetek, ki pa ga na sre?o Milana niso dosegli. Poraz v gosteh z 2-1 je pomenil, da v skupinski del Lige Prvakov potujejo rde?e-?rni.

Liga Prvakov je pred desetimi leti že poznala podoben format tekmovanja, kot ga imamo danes, s to razliko, da so pred desetimi leti moštva kar dvakrat igrala skupinski del. 32 moštev se je razdelilo v 8 skupin, s po štirimi moštvi (identi?no kot danes), nato pa se je 16 moštev, ki je napredovalo, ponovno razdelilo v 4 skupine, s po štirimi moštvi. Po dve najboljši moštvi iz vsake skupine, sta napredovali v ¼ finale, od tam naprej pa smo spremljali »knock-out« sistem. Žreb je Milanu v prvi skupini namenil Deportivo, Lens in Bayern iz Munchna. Ve?ino dela so rde?e-?rni opravili v prvih štirih tekmah, ko so nanizali kar 4 zmage. Dvakrat so premagali Bayern in v gosteh odpihnili Deportivo (0:4), doma pa je padel Lens. Zadnji dve tekmi je Milan odigral s pol mo?i in jih tudi izgubil, kar pa ni vplivalo na stanje na lestvici, saj so rde?e-?rni kon?ali na vrhu skupine G. V drugi skupini se je Milan pomeril z Lokomotivo iz Moskve, Borussio iz Dortmunda in aktualnim evropskim prvakom Realom iz Madrida. Rde?e-?rni so tudi v drugi skupini odigrali na identi?en na?in kot v prvi, saj so nanizali štiri zaporedne zmage. Po en zadetek na vsaki tekmi je bil dovolj, da Milan osvoji 12 to?k in si na ta na?in prakti?no že zagotovi nastop v ¼ finalu. Na prvi tekmi, je na San Siru z golom Shevchenka padel aktualni evropski prvak Real Madrid. Na drugi tekmi so se rde?e-?rni Dortmundu maš?evali za poraz v polfinalu pokala UEFA, leto poprej, nato pa so še dvakrat premagali outsiderje skupine, Lokomotivo iz Moskve. Zadnji dve tekmi, proti Real Madridu v gosteh in Borussii Dortmund na San Siru, je Milan izgubil, kar pa ni imelo nobenega vpliva na stanje v skupini, kjer je Milan ponovno zasedel prvo mesto.

Veselje Pippa Inzaghija po golu proti Ajaxu v zadnji minuti tekme.

Gol Inzaghija proti Ajaxu - Komentar Piccinini

Danes se govori o tem, kako je Serie A nazadovala, še pred desetimi leti pa je imela Italija kar 3 moštva v ¼ finalu LP in vsa tri so napredovala! Milan se je v ¼ finalu udaril z Ajaxom. Po nekaj letih zatišja, je nizozemski velikan ponovno uspel sestaviti izjemno mo?no in mlado ekipo. Pri Ajaxu so glavno vlogo igrali mladci, ki so v naslednjih letih krojili vrh evropskega nogometa, prednja?ila pa sta Sneijder in Ibrahimovi?. Za izjemnega talenta je veljal tudi Van der Meyde, ki pa je po prestopu v Inter popolnoma izginil. Izjemno dodatno kakovost predvsem v smislu izkušenj, pa je predstavljal Finec Jari Litmanen. Prva tekma v Amsterdamu se je kon?ala brez zadetkov. Rde?e-?rne je tako ?akala težka naloga na doma?em igriš?u, kjer je vsak gol gostov štel dvojno. Doma?i so tekmo dobro odprli, si priigrali nekaj priložnosti, nato pa je Inzaghi v 30. minuti, po predložku Sheve, zatresel gol z glavo in vrgel San Siro v delirij. Doma?i so na pol?as odšli z minimalno prednostjo, Ajax pa se v drugem pol?asu ni predal in je odlo?no krenil po zadetek, ki bi jih odpeljal v polfinale. Najprej je dvakrat nevarno poizkušal Ibra, v 63. minuti pa so po lepi akciji gostje prišli do zadetka, ko je žogo v prazno mrežo pospravil Litmanen. Milan se ni predajal in že dve minuti kasneje ponovno povedel! Lepo je preigraval Inzaghi, ki je naposled sprožil, vratar pa je žogo ubranil. Slednja se je odbila do Sheve, ki je brez težav presko?il svojega ?uvaja in žogo z glavo poslal v prazno mrežo. San Siro je ponovno norel in se veselil polfinala. V 78. minuti je sledil nov šok. Ibra je lepo spustil žogo do Pienaarja, ki je ob izjemni nespretnosti obrambe Milana, v drugem poskusu prišel do zadetka, ki je v polfinale ponovno peljal Ajax. Doma?i so bili obupani, saj niso uspeli premagati odli?nega Lobonta. Ancelotti je v igro poslal Rivalda in »jokerja« Tomassona, vse v želji po tretjem zadetku na tekmi. Ko je delovalo, da je že vsega konec, pa je v 91. minuti na sceno stopil kdo drug kot veliki Pippo. V enem zadnjih napadov, je Maldin, že povsem iz obupa poslal visoko podajo pred vrata gostov. Tam je bil v skoku najvišji Ambrosini, ki je z glavo podaljšal do Pippa, slednji pa je žogo v lobu poslal prek Lobonta. Na gol ?rti je žogo, ki bi tako ali tako odšla v gol, v prazno mrežo potisnil Tomasson, slavje na San Siru pa se je lahko za?elo, saj je bil Milan po osmih letih ponovno med štirimi najboljšimi ekipami v Evropi!

Vsem trem ekipam iz Italije je uspelo napredovati, Milanu, Interju in Juventusu pa se je pridružil aktualni evropski prvak, Real Madrid. Milan je za finalno vstopnico, moral premagati mestnega rivala. Inter in Milan, sta se tako prvi? v zgodovini med seboj udarila v evropskem tekmovanju. Šlo je za derbi, v katerem ni bilo favorita, kljub temu pa so imeli ve? razlogov za optimizem igralci Milana, saj so v Serie A obakrat premagali modro-?rne. Na prvi tekmi je bil doma?in uradno Milan, po izjemno napornem takti?nem nadigravanju, pa sta se moštvi razšli brez zadetkov. Na povratni tekmi, so se pri Milanu zavedali, da zadetek šteje dvojno in ravno Shvechenku je v sodnikovem podaljšku prvega pol?asa uspelo zadeti. Milan se je na pol?as odpravil z minimalnim vodstvom, le 45 minut pa ga je lo?ilo od velikega finala v teatru sanj. Modro-?rni so v drugem pol?asu iskali zadetek in ga v 84. minuti prek Martinsa tudi našli. Milan je še enkrat ve? zdržal v burni kon?nici in se z remijem prebil v veliko finale, kjer je Milan ?akal še en italijanski velikan Juventus.

Odlo?ilni trenutek: MILAN JE NA VRHU EVROPE!

V gledališ?u sanj je 28. maja pred to?no desetimi leti, veljal Juventus za blagega favorita. Šlo je namre? za aktualnega prvaka Italije, ki je v doma?em prvenstvu tudi v aktualni sezoni mirno plul do novega naslova. Milan se je v finalu znašel na presene?anje mnogih, sploh zato, ker v doma?em prvenstvu tudi v tej sezoni niso ravno blesteli. Glede medsebojnih obra?unov v tisti sezoni, je bil rezultat izena?en, saj je Juventus zmagal v Torinu, Milan pa v Milanu. Velik handicap pri Stari dami pa je prav gotovo predstavljala odsotnost njihovega najboljšega igralca, odli?nega ?eha Pavela Nedveda. Ekipi sta v tekmo pri?akovano vstopili izjemno rezervirano, saj je bil na kocki evropski naslov. Milan je iskal svoj šesti naslov, Juventus pa tretjega. V obdobju 96-98 je Stara dama, kar trikrat zapored igrala v finalu in le enkrat uspela slaviti. Za nevtralnega navija?a tekma ni bila pretirano zanimiva, a navija?ev Milana in Juventusa to ni preve? zanimalo, saj je bilo pomembno le to, kdo bo ob koncu tekme visoko v zrak dvignil pokal z ušesi. Sredi prvega pol?asa je Shevchenko zatresel mrežo Juventusa, zadetek pa je bil razveljavljen, zaradi pasivnega prepovedanega položaja Rui Coste. Na drugi strani je bil Juventus izjemno blizu zadetka, ko je aktualni trener Juventusa (takrat s precej manj lasmi), Conte zatresel pre?ko. Minilo je 90 minut, moštvi pa sta še naprej ohranjali svojo mrežo nedotaknjeno. Sledila sta dva podaljška, ki pa na igriš?u nista spremenila ni?esar. Novega evropskega prvaka bodo odlo?ile enajstmetrovke. ?e se navija?i Milana iz tiste tekme ne moremo spominjati zadetkov, pa se prav gotovo vsi še kako živo spominjamo 120. minute podaljška, ko je bilo že vsem jasno, da bodo sledile enajstmetrovke, kar pa Gattusu ni pomenilo ni?, saj se je kot razjarjen bik v polnem sprintu zapodil proti žogi, ki je bila podana nazaj do Buffona. Jasno je bilo, da do žoge ne more priti, a neumorni »pitbull« je želel s to gesto vsem pokazati, da je pripravljen, da je tu, da bi lahko odigral še eno celo tekmo ?e bi bilo potrebno in da bo on tisti, ki se bo po koncu »loterije« veselil z svojimi soigralci!

?eprav so enajstmetrovke loterija, je za blagega favorita še vedno veljal Juventus, ki je imel na vratih enega najboljših vratarjev na svetu, Gigija Buffona. Na drugi strani Dida, gotovo ni veljal za slabega vratarja, a je bil precej manj znan od svojega italijanskega kolega. Prvi je streljal Trezeguet, kateremu je Dida žogo ujel, Serginho pa je z natan?nim strelom matiral Buffona. Drugi izvajalec Juventusa, Birindelli je žogo poslal v isto smer kot Serginho in izena?il na 1:1. Seedorf, drugi izvajalec Milana je žogo poslal v isto smer kot njegov kolega Serginho, kar je Buffon prebral in z lepo parado izni?il prednost Milana. Zalayeta in Kaladze sta bila naslednja dva izvajalca, vratarja pa sta udarce ubranila tako enemu kot drugemu. Sledil je strel Montera, kateremu je Dida z nogami ubranil strel. Buffon tokrat ni sledil svojemu kolegu na nasprotni strani, saj ni uspel ubraniti strela Neste, kar je pomenilo, da je Milan ponovno v prednosti. Del Piero je naslednjo enajstmetrovko moral zadeti, ?e je želel ohraniti minimalno upanje za povratek svojega moštva, kar je tudi storil. Nato pa je sledila vsem zelo dobro znana scena: Vidno nervozni Sheva, si je nastavil žogo na belo to?ko, vzel zalet, pogledal sodnika, pa gol, pa ponovno sodnika, pa spet gol, pa še tretji? sodnika in ponovno gol, ob ?etrtem pogledu proti sodniku pa je dobil znak, pogledal žogo, se zapodil proti njej, Buffona poslal v levo, okroglo usnje pa v desno. Slavje se je lahko pri?elo! Milan je dobil loterijo in še šesti? v svoji zgodovini postal prvak Evrope! Juventus je padel, Milan pa je v sezoni polni vzponov in padcev, naposled le prišel do tako želenega šestega evropskega naslova ter kon?al devet let star post. To?no 40 let kasneje je Paolo ponovil uspeh svojega o?eta, ko je kot kapetan Milana dvignil pokal Lige Prvakov!

O?e in sin: iste sanje, isti cilj, isti uspeh!

Tri dni kasneje so rde?e-?rni proti Romi v finalu italijanskega pokala potrdili zmago v prvi tekmi (takrat sta se v finalu pokala igrali dve tekmi) in z dvojno krono sklenili izjemno sezono. Pred za?etkom sezone Milanu nih?e ni pripisoval takšnega uspeha. Resda so pripeljali nekaj zvene?ih okrepitev, a kljub temu do samega konca na njih nih?e ni preve? resno ra?unal. ?eta Carla Ancelottija pa je pokazala, da je najbolj nevarna ravno takrat, ko na njih nih?e ne ra?una! Sezona 2002/2003 je pomenila novo ero Milana, ?ez kakšen mesec pa so v klub pripeljali Brazilca Kakaja. Rde?e-?rni so v naslednjih štirih sezonah, enkrat osvojili Serie A, posebej izjemni pa so bili v Evropi, kjer so v štirih sezonah zaigrali v polfinalu in dveh finalih, od katerih so enega izgubili, enega pa zmagali. Z zadnjim evropskim naslovom leta 2007 je Milan za nekaj ?asa ponovno izginil iz evropskih zemljevidov. Nov projekt, ki so se ga pri Milanu letos lotili pa napoveduje, da se bodo Balotelli, El Shaarawy in druš?ina v letih ki sledijo, vrnili v Evropo z velikim stilom in nadaljevali tradicijo Sheve, Inzaghija in ostalih, ki so pred to?no desetimi leti, presenetili Evropo in dokazali da so najboljši!

Povzetek sezone iz kolekcije Milanovih DVDjev

Povzetek sezone iz kolekcije DVDjev Gazzette dello sport

Oddaja Lucignolo: Finale iz Curve Sud

Le Enajstmetrovke Milan - Juventus 2003 - Komentar Piccinini