Football money league in Milan

Analiza prihodkov kluba v lanski sezoni in kaj nas ?aka v prihodnosti.

KAJ JE »DELOITTE FML«?

Priznana mednarodna revizijska hiša Deloitte, je v mesecu januarju izdala tradicionalno revizijsko poro?ilo t.i. »Deloitte Football Money League« (Deloitte-ova nogometna denarna liga), v kateri že vse od sezone 1997/98, objavljajo prihodke 20ih najve?jih zasluškarjev med nogometnimi giganti v celem svetu.

DELOITTE FML IN MILAN:

Vse od prve izdaje poro?ila, pa do lanske sezone, Milan nikoli ni izpadel iz elitne deseterice. Klub je bil na lestvici najvišje v sezonah 2002/03, 2003/04 in 2004/05, ko je v vseh treh letih zasedel tretje mesto, razlika za vodilnim (dvakrat Real Madrid, enkrat pa Manchester United), pa je povpre?no znašala »vsega« 43 milijonov €. Leta, ko je bil Milan na vrhuncu sovpadajo z leti, ko je Milan navduševal tudi na zelenici, saj so v sezoni 2002/03 še šesti? postali prvaki Evrope, leto kasneje pa so osvojili 17i Scudetto. Leta 2005 lovorik sicer ni bilo, so pa bili Rossoneri v samem vrhu tako doma (borba z Juventusom za prvo mesto), kot v Evropi (finale LP in nesre?ni poraz proti Liverpoolu).

Padec na finan?ni lestvici je sovpadal z za?etkom velike afere v Italiji, »Calciopoli«. Milan je najprej izpadel iz »top 5« (v sicer šampionski sezoni 2006/07), vse od takrat pa do lanske sezone, pa se rde?e-?rni vrtijo okrog osmega mesta, z rahlimi vzponi in padci. Najnižje je Milan padel ravno v lanski sezoni, ko je drugi?, odkar Deloitte sestavlja lestvico, padel na deseto mesto (prvi? v sezoni 2008/09), z resno grožnjo, da bi v sezonah, ki sledijo, lahko izpadel iz elitne deseterice. Bolj kot trenuten položaj na lestvici, pa v o?i bode razlika med Milanom in vrhom danes. ?e je bila razlika dobrih deset let nazaj, »vsega« 40 milijonov, je slednja v zadnjih sezonah narasla na gromozanskih 250 milijonov €! Medtem ko so se prihodki rde?e-?rnih vrteli na približno enako ravni (200-250 milijonov € letno), je evropski vrh »zletel v nebo«. ?e je Real iz Madrida (ki 9 zaporednih sezon, zaseda vrh) v sezoni 2004/05, zaslužil 275 milijonov €, je njihov zaslužek v lanski sezoni vrtoglavih 518 milijonov (skoraj enkrat ve?)! Ve? kot o?itno je, da je evropska konkurenca na podro?ju financ Milanu pobegnila in to precej bolj, kot pa na nogometnem podro?ju, a tu Milan ni osamljen primer, saj se ni? bolje ne držijo tudi ostali italijanski klubi. Padec kvalitete v italijanski Serie A, se ve? kot o?itno pozna tudi na finan?ni nogometni lestvici, razlika med italijansko in evropsko (predvsem špansko in angleško) smetano, pa se je pojavila, ko je izbruhnila afera Calciopoli, gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008 in v dolo?eni meri traja še danes (sploh v Italiji), pa je zaostanek le še poglobila. Ravno zato se bomo v nadaljevanju osredoto?ili le na italijanske klube in njihovo razmerje mo?i.

Prihodki vodilnih 20 moštev v lanski sezoni in viri financiranja

KJE JE TU SERIE A?

Italijansko prvenstvo, kot eno najmo?nejših v Evropi, ima logi?no skozi vsa ta leta, ve? predstavnikov na finan?ni nogometni lestvici. Vse do predlanske sezone, je imel italijanski nogomet, vedno vsaj 3 predstavnike v elitni deseterici, ravno sezona 2011/12 pa je prvi? prinesla »le« dva kluba (Juventus in Milan, ki prav tako »visi na robu«). Razlog, da Italija nima ve? treh moštev v »top 10«, leži v Interju, ki je po dveh katastrofalnih sezonah na nogometnem podro?ju, logi?no padel tudi na finan?nem polju. Bratranci so tako v lanski sezoni zdrsnili na 15. mesto, prihodki pa so od njihove zgodovinske sezone, ki je bila tudi finan?no najuspešnejša (v sezoni 2009/10 so zaslužili 224 milijonov), v vsega treh letih padli za kar 25% (na 168 milijonov). ?eprav je naš mestni rival v obdobju od 2007 pa vse do 2010 prevladoval v Italiji, pa na finan?nem podro?ju, nikol ni bil »numero uno« v Italiji. V letih, ko je Juventus igral v Serie B in nato nekaj sezon životaril na sredini lestvice Serie A, je finan?ni primat v Italiji prevzel Milan. V sedmih sezonah od leta 2006 pa vse do 2013, je bil Milan kar petkrat najprofitnejši  italijanski klub. Primat je v sezoni 2008/09 za eno sezono prevzel Juvenuts, ki se je na vrh vrnil ravno lansko leto, ko je torinski gigant z vrha ponovno izpodrinil Rossonere. Modro-?rni bratranci niti v njihovi najboljši sezoni (tako nogometno kot finan?no gledano) 2010/11, niso bili na vrhu, Milan je namre? v tisti sezoni zaslužil 10 milijonov ve?! Ko je govora o drugih italijanskih klubih, se na lestvici pojavljajo tako Roma, Napoli, kot tudi Lazio, ki pa se po prihodkih, težko kosajo z vodilno trojko. Še najbližje vodilni trojki je Roma, ki je v sezoni 2007/08 celo prehitela Inter in se prebila na drugo mesto, ve?ino ostalih let pa zaseda ?etrto mesto (v lanski sezoni se je Interju »približala« na še vedno ogromnih 44 milijonov zaostanka. Ko je govora o italijanskih klubih, lahko zaklju?imo, da sta Juventus in Milan prevladujo?a giganta, ki ve? kot desetletje zasedata italijanski vrh (Juventusa tam dve sezoni sicer ni bilo, zaradi že prej omenjene afere), sledi Inter, ki pa je ves ta ?as nekako v senci vodilnih dveh, nato pa s precejšnjimi zaostanki sledijo ostala moštva.

Finan?ni lestvici lanske in predlanske sezone

SEZONA 2012/13:

Naslednje vrstice, bomo posvetili analizi uspeha italijanskih moštev v lanski sezoni (predvsem vodilne trojke), pogledali strukturo prihodkov in primerjali Milan z ostalimi moštvi v Italiji. Juventus je, predvsem zahvaljujo? štadionu v svoji lasti in uspešnemu nastopu v Evropi (1/4 finale LP), po treh letih nadvlade, z vrha sklatil AC Milan. Na tretjem mestu v Italiji je ostal Inter, ki pa je v lanski sezoni utrpel ogromne izgube, saj je v primerjavi z sezono 2011/12, zaslužil kar 30 milijonov manj (iz 200 na 170 milijonov). Na ?etrtem mestu sledi Roma, ki je prehitela Napoli. Slednji je zdrsnil na peto mesto v Italiji, predvsem zahvaljujo? precejšnjemu upadu prihodkov (32 milijonov manj, v primerjavi z sezono 2011/12). Na šestem mestu je Lazio, ki je zadnja italijanska ekipa med svetovno trideseterico.

Milan je kljub izgubi prvega mesta v Italiji, zaslužil ve?, kot leto poprej. ?e so bili v sezoni 2011/12 prihodki 257 milijonov €, so se ti lani pove?ali na 263,5 milijonov (6,5 milijonov ve?). Zakaj je torej Milan izgubil primat v Italiji? Preprosto zato, ker je bil Juventus še toliko boljši. Gigant iz Torina je svoje prihodke v le enem letu pove?al za ogromnih 77 milijonov € in ?e so bili v sezoni 2011/12 še na tretjem mestu v Italiji z manj kot 200 milijoni prihodka, so se ti le leto kasneje dvignili na kar 272,4 milijona, kar Juventus skupno uvrš?a na deveto mesto v svetu (eno mesto pred Milanom). Levji delež tolikšnega uspeha Torin?anov, leži predvsem v igranju Lige Prvakov, kjer je Juventus zaslužil najve? med vsemi moštvi (kljub izpadu v ¼ finalu)! Razlika med Juventusom in Milanom je relativno majhna (manj kot 10 milijonov), a glede na rezultatske uspehe enih in drugih v zadnjih sezonah, obstaja resna bojazen, da se razlika v sezonah, ki sledijo, precej pove?a. Glede na to, da Milan v naslednji sezoni najverjetneje ne bo igral Lige Prvakov, obstaja realna možnost, da bodo prihodki v sezoni 2014/15 utrpeli precejšen udarec. In kako se ob Juventusu in Milanu drži Inter? Vse od zadnje uspešne sezone (2009/10), naši bratranci trpijo bole? padec, ki se zaenkrat ne ustavlja. Prihodki se iz leta v leto manjšajo, najve? seveda na ra?un neigranja v Ligi Prvakov. Finan?ni rezultati bodo tudi za letošnjo sezono, vseprej kot pozitivni, saj Inter ne le da ne igra Lige Prvakov, temve? sploh ne igra v Evropi, glede na nedavne rezultate, pa obstaja realna možnost, da brez Evrope ostanejo tudi v sezoni, ki sledi (enako seveda velja za Milan), kar bi predstavljajo še en bole? udarec ve? za našega mestnega rivala. Naši bratranci so dobili novega lastnika, ki je prinesel svež kapital in tudi nove ideje, ?as pa bo pokazal, ?e je bila poteza Morattija pravilna, ali pa je slednji (slute? kaj se dogaja), uvidel da je klub v nerešljivi situaciji in tako še pravo?asno »zapustil barko, ki se potaplja«.

OD KOD TOLIKO DENARJA?

Na kakšen na?in je Milan zaslušil toliko denarja? Za?nimo povsem na repu, torej tam kjer je Milan zaslužil najmanj. Najmanjši delež v 263,6 milijonskem kola?u, predstavljajo prihodki od prodaje kart (t.i. matchday revenue). Prodaja kart predstavlja le 10% delež v prihodkih kluba, ?e le ta del prihodkov primerjamo z sezono 2011/12, pa nam je hitro jasno, da je ravno v tem segmentu Milan še najve? izgubil. Primerjava sezon nam pove, da so prihodki od prodaje kart za kar 22% manjši od leta poprej (7,4 milijonov € manj). Zakaj je temu tako? Prvi razlog leži v dejstvu, da je Milan v lanski sezoni odigral dve doma?i tekmi manj, kot v predlanski sezoni, poglavitni razlog pa seveda leži v dejstvu, precej manjšega obiska doma?ih tekem. Povpre?na gledanost doma?ih tekem je bila v lanski sezoni 44 123, kar predstavlja 9% manj, kot leto poprej in skoraj 10 000 manj, kot v sezoni 2010/11 (sezona ko je Milan zadnji? osvojil Serie A). V tem segmentu prihodkov je Milan med slabšimi moštvi v Italiji. Za primerjavo; Juventus je lani od prodaje kart zaslužil 38 milijonov € (kar 12 milijonov ve? kot Milan, ?eprav imajo štadion še enkrat manjši), v tem segmentu pa tudi Inter ne zaostaja veliko za nami, saj so lani zaslužili 19,4  milijona (7 milijonov manj kot Milan), procentualno pa je njihov delež od prodanih kart ve?ji kot pri Milanu (12%). Omenimo še Romo, ki je tudi precej uspešna pri prodaji kart, saj so lani na tem podro?ju zaslužili 20 milijonov, kar predstavlja kar 16% vseh njihovih prihodkov (ve?ji odstotek kot pri Juventusu).

Ostajata še dva vira prihodkov, eden izmed njih pa so »komercialne dejavnosti kluba« (prihodki od sponzorjev, prodanih dresov,...). Milan je na tem podro?ju z naskokom najuspešnejše moštvo v Italiji, saj prihodki s tega vira pri Milanu predstavljajo kar 37% vseh prihodkov. V številkah to pomeni 96,2 milijona €, kar je primerljivo celo s prihodki londonskih velikanov Chelsea-ja in Arsenala. Ostala italijanska moštva tu precej zaostajajo, Juventus in Inter na drugem mestu z 68 milijoni ter Roma na ?etrtem z 38 milijoni €. Milan je sicer v primerjavi z letom poprej, zabeležil marginalen padec prihodkov od komercialnih dejavnosti (1%), se pa že v naslednji sezoni pri?akuje rast prihodkov, predvsem zahvaljujo? podpisanim »mo?nejšim pogodbam« z Banco popolare de Milano, kitajskim tehnološkim gigantom Huaweijem, nemškim Adidasom, po prihodu Honde pa se bo gotovo našel marsikateri novi azijski sponzor (še v tem mesecu naj bi bila pogodba podpisana z Fujitsujem). Vse te pogodbe naj bi v sezonah, ki sledijo prinesle še dodatne milijone v blagajno Rossonerov, ob tem pa moramo še enkrat poudariti azijski trg, ki je za klub kot je Milan, od prihoda Honde naprej, tržiš?e kjer je še najve? rezerve. Verjamemo da se v upravi zavedajo tega in da v prihajajo?ih letih, ne bodo spustili te izjemne priložnosti, za privabljanje še dodatnega kapitala v klub.

Za konec nam ostaja vir, ki tako Milanu, kot ostalim italijanskim moštvom prinaša dale? najve? zaslužka. Govorimo seveda o denarju, ki ga klub dobi od prodaje TV pravic. Ravno na tem podro?ju je Juventus naredil tolikšno razliko, zahvaljujo? kateri je v lanski sezoni uspel prehiteti Milan. Ko je govora o denarju od TV pravic, je treba vedeti, da je to v vsaki ligi urejeno druga?e. Medtem ko so v Angliji precej bolj naklonjeni temu, da se denar med klube razporedi ?imbolj enakomerno, so stvari v Španiji in Italiji ravno nasprotne, saj si tam peš?ica najboljših razdeli levji delež kola?a, ostalim klubom pa preostanejo drobtinice, kar posledi?no precej vpliva na mo? in kvaliteto moštev iz srednjega in nižjega ranga prvenstva. Ko je govora o Italiji, je bil Juventus zahvaljujo? solidni evropski sezoni, absolutni rekorder po prihodkih iz vira »TV pravic« (t.i. market pool). Torin?ani so na tem podro?ju zaslužili neverjetnih 166 milijonov €, kar 77% ve? kot leto poprej. Od kod tolikšna rast? Igranje Lige Prvakov seveda, saj Juventus v sezoni 2011/12 v tem tekmovanju ni sodeloval. Na drugem mestu sledi Milan, ki je prav tako zabeležil rast prihodkov od prodaje TV pravic. Skupno je Milan zaslužil 141 milijonov €, kar predstavlja 12% rast v primerjavi z sezono 2011/12 (126 milijonov €). Tisti bolj pozorni se verjetno sprašujete, kako je lahko Milan lani zaslužil ve? kot predlani, saj je predlani v Evropi prišel do ¼ finala, lani pa jih je Barcelona zaustavila že v 1/8 finala. Razlog je preprost, leži pa v slabi predstavi italijanskih moštev v Evropi. Denar, ki ga italijanske ekipe dobijo od UEFA-e za nastope v Evropi se deli med vsemi moštvi, ki tam sodelujejo, kar posledi?no pomeni: ve? moštev, manjši bo kos poga?e za vsako izmed njih. Italija je imela tako v sezoni 2011/12, tri predstavnike v knock-out fazi Lige Prvakov, lani pa le dva, kar posledi?no pomeni, da je bil Milan denar »primoran« deliti le z Juventusom, kar je posledi?no prineslo ve? prihodkov, kljub slabšim tekmovalnim rezultatom. ?e vemo, da je Milan letos edini preostali italijanski predstavnik nam to jasno pove, da bi morebitna letošnja uvrstitev v ¼ finale, pomenila ogromen zaslužek, saj Rossonerom, ne bi bilo potrebno deliti denarja z nikomer.

Struktura Milanovih prihodkov v lanski sezoni ter prihodki v zadnjih petih letih

Kaj italijanskim klubom pomeni igranje v Ligi Prvakov in nasploh v evropskih tekmovanjih, nam najbolj nazorno pokaže Inter. Modro-?rni bratranci so v lanski sezoni od TV pravic zaslužili »vsega« 81,5 milijonov €, kar 60 milijonov manj od Milana in še enkrat manj od Juventusa. V primerjavi s predlansko sezono so zabeležili 27% padec, razlog za tolikšno strmoglavljenje pa leži ravno v neigranju Lige Prvakov v lanski sezoni ter zgoden izpad iz Lige Europa. Omenimo še Romo, ki pa je v tem segmentu financiranja, povsem neprimerljiva z veliko trojko, saj so lani od prodaje TV pravic zaslužili 64 milijonov, kar 100 milijonov manj od Juventusa, zaradi neigranja v Evropi, pa so lani v primerjavi z predlansko sezono zabeležili kar 29% padec.

OBETI ZA PRIHODNOST

Ko govorimo o treh segmentih financiranja ima Milan gotovo še najve? rezerve pri zaslužku, ki ga klub ustvari »na dan tekme« (predvsem prodaja kart). Odhod velikih imen v prejšnjih sezonah, se še kako ob?uti na obiskanosti tekem, na drugi strani pa je dovolj že ena odmevna okrepitev, da se publika animira in vrne nazaj na San Siro, kar dokazuje januarski nakup Balotellija (po njegovem prihodu, je bila obiskanost doma?ih tekem precej ve?ja). Mo?na in atraktivna ekipa, ki igra dopadljiv nogomet, je torej predpogoj, da se publika vrne na štadion, dejanja v poletnem prestopnem roku pa niso ravno vzpodbuda za povratek publike. To kaže tudi trenutna statistika, saj sode? po podatkih transfermarkta, Milan v dosedanjem delu sezone beleži povpre?no 40 440 gledalcev na tekmo (4000 manj kot lani), je pa treba vzeti v zakup, da Rossonere v letošnji sezoni ?aka vsaj še ena doma?a tekma v Evropi in dva velika derbija v Italiji, kar bo kon?no povpre?je obiskanosti  tekem seveda dvignilo. Kljub temu drasti?nega rastu prihodkov na tem podro?ju financiranja ni pri?akovati, v upravi pa bodo lahko zadovoljni že s tem, ?e prihodke od prodanih kart zadržijo na lanskoletni ravni, kar je verjetno še najbolj realen scenarij.

Uprava si po drugi strani zasluži velike pohvale za delo na podro?ju marketinga. Kot smo že dejali, je milanski gigant v Italiji neprekosljiv, ko gre za prihodke iz marketinga, višina zaslužkov pa je primerljiva celo z Arsenalom in Chelsijem, kar je dovolj zgovoren podatek. Kljub pozitivnim številkam, je pohvale vredno tudi dejstvo, da uprava ne spi na lovorikah, saj še naprej sklepajo vse boljše pogodbe z obstoje?imi partnerji, ob enem pa (predvsem na azijskem trgu) iš?ejo nove sponzorje, ki bi v klub prinseli še dodaten kapital. Se je pa po drugi strani treba zavedati, da si takšen gigant ne sme ve? privoš?ati takšnih sezon kot je letošnja, saj ob takšnih rezultatih klub izgublja na popularnosti, tako med potencialnimi novimi navija?i, kot tudi med potencialnimi sponzorji.

Primerjava Milana, Juventusa in Interja

Ostane nam še en vir financiranja, ki v klub prinaša najve? denarja in je posledi?no tudi najbolj pomemben. Milan na tem podro?ju v zadnjih letih dobro stoji, v veliki meri predvsem zaradi igranja v Evropi, ki v klubsko blagajno prinaša bajne denarce. Kot smo že omenili, bi morali prihodki tudi po koncu letošnje sezone ostati vsaj na lanski ravni, ob uvrstitvi med 8 najboljših v Evropi, pa je mo? pri?akovati precejšnjo rast prihodkov. Ravno zato, se lahko navija?i upravi?eno bojimo, kaj bo prinesla naslednja sezona, predvsem ?e bi se zgodilo, da Milan v Evropi sploh ne zaigra. Primer Interja je dovolj zgovoren, saj našega mestnega rivala ravno neigranje v Evropi, po?asi oddaljuje od tistih najboljših ekip v Italiji pa tudi na stari celini. Milan bi eno leto brez Lige Prvakov še nekako preživel, prava katastrofa pa bi se verjetno zgodila ?e bi Milanu spodrsnilo dve leti zapored. Ob takšnem ?rnem scenariju, klubu ne bi pomagalo nikakršno rezanje stroškov, kar bi posledi?no prineslo že viden scenarij v Milanu in sicer krpanje luknje s prodajo najboljših in najbolj vrednih igralcev. Ravno zato bo še kako pomembna aktivnost uprave na poletni tržnici, saj mora Milan, ob novem trenerju, poleti sestaviti tudi konkuren?no ekipo, ki se bo lahko kosala z najboljšimi moštvi v Italiji.

Milan v zadnjih letih na strani prihodkov beleži rahlo in stabilno rast, kar je vsekakor hvale vredno. Mnogi se verjetno sprašujete, zakaj uprava ob tolikšnih prisluženih milijonih ne troši ve? denarja na nogometni tržnici, razlog pa je enostaven. Obstaja namre? tudi odhodkovna stran (o tej bomo ve? povedali kdaj drugi?), ki se tako kot dohodkovna stran, meri v milijonih. Klub je tudi na tem podro?ju v zadnjih letih veliko storil (predvsem na podro?ju rezanja pla?) in ko se vse skupaj sesšteje in odšteje, pridemo ravno na pozitivno ni?lo (vsaj v letu 2012 je bilo  tako), že v letu 2013 pa naj bi klub pridelal okrog 15 milijonov € plusa. Upamo in verjamemo, da se bo stabilno poslovanje kluba še nadaljevalo, najve?ji izziv v letih ki sledijo pa bo gotovo, zadržati ekipo v evropskih tekmovanjih, saj slednja predstavljajo pravo »zlato jamo«, ki klubu omogo?a konkuren?nost z ostalimi ekipami v Evropi. Na daljši rok bo uprava morala misliti predvsem širokopotezno, sploh ?e se misli približati tistim najbolj dobi?konosnim ekipam. Eden temeljev je gotovo lasten štadion, ki prinaša ogromno novih možnosti za še dodaten zaslužek, je pa izgradnja slednjega (ali pa korenita obnova San Sira), v bližnji prihodnosti ne preve? realna možnost. Pred upravo so tako številni izzivi v letih, ki sledijo, vsi navija?i pa verjamemo, da bodo ljudje ki so (in bodo v letih ki sledijo) v Milanu na vodilnih položajih, še naprej delali pravilne poteze in tako Milan zadržali med tistimi moštvi, ki v svetu najve? zaslužijo in posledi?no tudi najve? pomenijo.