Veliki Nereo Rocco
V?eraj je minilo 100 let od rojstva velikega trenerja Milana. ?lanek posve?amo njemu.
V?eraj je minilo to?no 100 let od rojstva enega najve?jih trenerjev, ki so kadarkoli trenirali AC Milan. 20.5.1912 se je rodil veliki Nereo Rocco, trener Milana z najve? osvojenimi lovorikami (to?no 10).
Ve?ina nas navija?ev in simpatizerjev Milana je za rde?e-?rne za?ela navijati v »berlusconijevi eri«, ko je velikan iz mesta mode v zadnjih 26ih letih kar petkrat postal evropski prvak, ob tem pa še trikrat igral v velikem finalu, v doma?em prvenstvu pa si je uspel osemkrat pokoriti konkurenco. V vseh teh letih so lovorike na stol?ku Milana osvajala velika imena kot so Fabio Capello, Arigo Sacchi in Carlo Ancelotti. Ve?ina nas pa ve zelo malo o obdobju, ko se je Milan prebijal na evropsko sceno in je šele postajal veliko ime v svetu nogometa. Oseba, ki ima skorajda najve? zaslug za prve mednarodne lovorike Milana pa je ravno oseba, kateri ob tej posebni priložnosti posve?amo ta ?lanek.
Rodil se je v Trstu z imenom Nereo Roch, v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. Nemški priimek »Roch« je dobil po dedu, ki je bil Avstrijec, leta 1925 pa ga je spremenil v italijanski »Rocco«. Umrl je 20. februarja 1979. Za zanimivost povejmo, da je to?no sedem let kasneje na isti dan v Milan prišel Silvio Berlusconi, ki je na Roccojevih temeljih zgradil Milan, kot ga poznamo danes.
Po koncu nogometne igralne kariere (igral je za Triestino, Napoli in Padovo, zbral pa je tudi en nastop za italijansko reprezentanco) se je podal v trenerske vode. V svoji karieri je vodil Triestino, Treviso in Padovo. V vseh klubih je tudi zelo uspešen, saj je z Triestino uspel biti drugi v Italiji (najve?ji uspeh v klubski zgodovini), Padovo pa je iz Serie B pripeljal v Serio A. Leta 1961 je prevzel rde?e-?rne iz Milana in že v svoji prvi sezoni osvojil Scudetto (takrat osmi za Milan. V takratni verziji tekmovanja »Lige Prvakov«, ki se je v tistem ?asu imenoval »Pokal državnih zmagovalcev«, je imela vsaka država le po enega predstavnika in sicer tistega, ki je leto poprej osvojil državno prvenstvo. Tako je v sezoni 1962/1963 italijansko ?ast v Evropi branil Milan. Pokal državnih zmagovalcev je bilo takrat še mlado tekmovanje, saj je bilo v sezoni 62/63 igrano šele osmi?, absolutni rekorder do takrat pa je bil Real Madrid (5 naslovov). Milan je v prvih sedmih sezonah trikrat nastopal v takratni verziji LP, dvakrat pa je bil tudi precej uspešen. V prvi sezoni je tako prišel do polfinala, dve leti kasneje pa do finala. Obakrat je bil previsoka ovira beli balet iz Madrida. V osmi sezoni elitnega tekmovanja pa je Milanu uspel veliki met, saj je pod vodstvom velikega Nerea na Wembleyu ugnal Benfico (takratni branilci naslova) in tako postal šele tretja ekipa v Evropi z to lovoriko, prav tako pa prva italijanska. Za zanimivost povejmo, da sta bili naslednji dve sezoni v Evropi prav tako italijansko obarvani, saj je Milan na prestolu nasledil modro-?rni bratranec.
Evropski prvaki iz leta 1963
Po osvojitvi prve evropske lovorike, se je Nereo Rocco za štiri leta preselil v Torino, kjer je tudi dosegal dobre rezultate. Leta 1967 pa se vra?a nazaj v mesto mode in že takoj v prvi sezoni povratka osvaja še en naslov v italijanskem državnem prvenstvu (deveti za Milan), prav tako pa mu je uspelo dodati še eno evropsko lovoriko in sicer »Pokal pokalnih zmagovalcev« (tekmovanje, ki danes ne obstaja ve?, zadnji zmagovalec pa je bil leta 1999 Lazio). V sezoni 1968/69 je bil spet Milan tisti, ki je v Evropi branil barve Italije in v svoji drugi sezoni v najmo?nejšem evropskem tekmovanju je Nereu spet uspel veliki met, saj je Milan pod njegovo taktirko še drugi? pokoril Evropo, ko je v finalu padel Ajax. Za name?ek, pa je takrat Milan prvi? v svoji bogati zgodovini zasedel tudi svetovni tron, saj je v Interkontinentalnem pokalu (danes se imenuje »Svetovno klubsko prvenstvo«) v svojem drugem finalu prvi? uspel zmagati in si tako pokoriti še celoten svet (oz. Latinsko Ameriko ?e smo malce bolj natan?ni, saj se je v tistem ?asu resen nogomet igral le na teh dveh kontinentih). Milan je bil v dveh tekmah boljši od Estudiantesa (takrat sta se igrali še dve tekmi; ena doma in druga v gosteh) in je tako postal šele tretje evropsko in drugo italijansko moštvo z to prestižno lovoriko.
Evropski prvaki iz leta 1969
Nereo Rocco je v Milanu ostal skorajda do svoje smrti, saj je rde?e-?rne vodil vse do leta 1977 (umrl je dve leti kasneje), vmes pa je imel tudi kratek »izlet« v Fiorentino. V svoji bogati karieri je z Milanom uspel osvojiti še tri pokalne lovorike (skupno jih ima Milan 5). Pokalne lovorike je osvajal v letih 1972, 73 in 77, vmes pa je še enkrat uspel osvojiti Pokal pokalnih zmagovalcev in sicer leta 1973. Do leta 2006 je v Italiji držal rekord kot trener z najve? tekmami v Serie A (787). Prehitel ga je Carlo Mazzone (795). V njegovo ?ast se v Italiji imenuje nogometno tekmovanje namenjeno za mlajše selekcije, v Trstu pa so po njem poimenovali leta 1992 zgrajeni stadion.
Stadion v Trstu, ki nosi njegovo ime.
Po koncu ere Nerea Rocce je Milan uspel osvojiti le še en Scudetto (jubilejni deseti) in to ravno v tistem letu, ko je svet zapustil veliki »El Parón« kot so ga radi klicali. Od konca ere, ko je Milan postal veliko ime v evropskem in svetovnem nogometu pa do prihoda ?loveka, ki je zasnoval Milan kot ga poznamo danes, se je velikan iz mesta mode ubadal z velikimi težavami, vmes pa so celo igrali v drugi italijanski ligi. In ?e je ve?ina navija?ev, ki jim danes srce bije za rde?e-?rne zahvalna ravno Silviu Berlusconiju, da je Milan dvignil iz dna in ga popeljal med najve?je, pa si najmanj enako globok poklon (?e ne celo ve?jega) zasluži tudi veliki Nereo Rocco. ?lovek, ki je v vsakem klubu, ki ga je vodil pustil velik pe?at in ki je z Milanom dosegel prve velike uspehe ter je na nek na?in postavil temelje, na katerih je sedem let po njegovi smrti za?el graditi Silvio, si zasluži ve?no slavo in veliko hvaležnost vseh navija?ev Milana. Ta ?lanek je kaplja v morje v primerjavi s tem, kar je on pustil Milanu in njegovim navija?em po drugi stranki pa z takimi in podobnimi ?lanki želimo opozoriti na ljudi, ki so skozi ?as prispevali k temu, da je danes Milan sinonim za uspeh.
Kip v Milanellu v njegovo ?ast.