Tjaš nam je opisal, kako je preživel svojo prvo izkušnjo na San Siru.
Že prejšnji mesec smo napovedali, da se bomo 22. oktobra odpravili na San Siro. Tokrat je bila glavna tema dneva dvoboj med Milanom in Barcelono, ki se je kon?al z remije 1-1. Z nami se je odpravil tudi Tjaš Bevk, ki se je odlo?il vkrcati na "krov" dan pred tekmo. Ostajala nam je namre? ena vstopnica na kartici Cuore Rossonero, ki ni bila naslovljena na njegovo ime. Bili smo 100% v nas, da ga bomo vseeno spravili na stadion in tako se je tudi zgodilo...
Že pred žrebom skupin Lige prvakov si je ve?ina upala staviti, da se bo veliki Milan spet sre?al z Barcelono. Po žrebu se je to le potrdilo – Milan spet v skupini z Barcelono, kar pomeni dve težki tekmi, predvsem pa pomeni nabito poln San Siro, nabit z emocijami in poln navijaških entuziastov, ki si želijo videti zmago doma?ih ljubljencev. Poleg tega pa je to zame bila še ena priložnost ve?, da si kon?no izpolnim željo, ki jo gojim že od malih nog. Videti AC Milan v živo je pa? nekaj kar kot zaprisežen navija? moraš doživeti. Brez tega nisi pravi navija?, kot nisi pravi Slovenec dokler ne prideš na vrh Triglava in dobiš po zadnji plati z vrvjo. J
Ve?er pred odhodom v Milano sem prejel zanimivo ponudbo s strani glavnega organizatorja ogledov tekem pri AC Milan SI. Ker vedno odlašam z ogledom tekme, ?eprav dobim vsak teden ponudbo, ki se ji je težko upreti, sem tokrat dvakrat vdihnil in se odlo?il da se odpravim na tekmo. Anej, ki je organiziral ogled, mi je še svetoval, kaj naj vzamem s sabo, potem pa sem se poln adrenalina odpravil v posteljo. Zaspal seveda še dolgo nisem..
Po jutranjih pripravah in kavici je bil kmalu ?as za zbor pred ajdovskim Fructalom. Vedno ve? ljudi se je nabiralo, nekateri so si privoš?ili tudi avtohtono ajdovsko jed- Frutabelo, vsi pa smo v sproš?enem vzdušju pri?akovali prihod avtobusa, ki je nekoliko zamujal. Idilo je kvaril le nekoliko preve? ambiciozen in v svoj prav prepri?an varnostnik, ki je zahteval da se izpred Fructala odstranimo. Ko mu je nekdo pripomnil da nas podi, milijone mu pa kradejo skozi druga vrata, se je umaknil. Kon?no se je pojavilo tudi naše prevozno sredstvo in hitro smo zasedli vsak svoje mesto, saj smo bili vsi neu?akani in željni prihoda v Milano.
Na avtobusu smo se hitro spoprijateljili, veliko so pri tem pomagala vina z vseh slovenskih vinorodnih okolišev, pa tudi skupno trpljenje ob ?akanju na naslednje postajališ?e, kjer smo lahko izpraznili rezervoarje in se odpravili novih dogodivš?inam naproti. Sicer je pot do Milana dolga, a je v dobri družbi minila dokaj hitro. Po poti še tradicionalne stavnica kluba navija?ev. Stavi se na to?en rezultat, vsak vpla?a 2€ ( par navija?ev Barcelone pa je moralo vpla?ati 4€, razumljivo(; ). Edini incident se je zgodil že skoraj v Milanu, ko je ena izmed navija?ic izjavila nekaj, kar se ji bo vedno štelo v minus. Ponesre?ile so se ji ne katere besede o Maldiniju, od katerega je imela celo podpisan dres. Izzvala je bu?no neodobravanje celega avtobusa, predvsem se je nad njeno izjavo jezil Andraž, ki se kar ni mogel pomiriti. Sicer je nato poskušala izre?eno omiliti, a beseda izre?ena, ne vrne se nobena J
Zaradi za?etne zamude avtobusa in veliko postankov smo v Milano prišli dokaj pozno. Svetovano nam je bilo da se v center mesta ne odpravimo, ker smo imeli premalo ?asa in bi se šli tja dejansko samo obrniti. Sam mislim, da je bila to le premetena poteza kluba navija?ev, da bi se z njimi še kdaj odpravili na tekmo in si takrat ogledali center. Dobili pa smo prosto za ogled stojnic ter prekrasnega stadiona, ki nas je kljub svoji ?astitljivi starosti pustil brez besed. Nekateri so se zapodili v lov za dresom Birse, ki je trenutno relikvija v Milanu, nekateri so se odpravili nahraniti la?ne trebuš?ke, spet tretji pa so preganjali ?as kot so vedeli in znali.
Stojnic je pred stadionom res veliko, prodajajo pa vse mogo?e kar si kot navija? lahko zamisliš. Po ogledu vsega zanimivega, sem sam zagledal fanta z rde?e-?rno kapo, ki mi je bila na dale? vše?. Zato sem tako, mimogrede, izjavil da tako kapo bi pa imel. ?ez nekaj minut sem jo že držal v rokah.J Prijatelj se namre? odpravil do lastnika kape, ga brez sramu vprašal ?e mu proda kapo, sledilo je nekoliko barantanja, a kapo je le dobil. Nas je pa ta prigoda kar pošteno nasmejala. Fant se najbrž še zdaj sprašuje, kdo so bili ti nori navija?i ki bi pokupili vse, samo da je rde?e – ?rno. J
Ob 18:15 smo bili zmenjeni da se zberemo pred avtobusom, da nam razdelijo karte. Takrat pa sem jaz izvedel novico, ki bi me najbrž odvrnila od ogleda tekme in jo je Anej spretno skrival do takrat. Sam namre? vstopnice nisem dobil, vstopiti bi moral s kartico Cuore Rossonero. Ta pa je bila izdana na ime dolo?enega navija?a z Wajdušne, ki se ne more pohvaliti ravno s pretiranim lasnim aranžmajem. Zaradi tega so se nato zame za?ele mu?ne minute. Ali me bodo na stadion sploh spustili ali bom ostal zunaj in ?akal da se tekma zaklju?i. Ravno zaradi tega manjšega problem?ka, sem se na vhod odpravil nekoliko prej. Z mano je šel tudi Anej, ki je bolj veš? italijanš?ine kot jaz ter mi obljubil, da bo naredil vse kar je v njegovi mo?i, da me spravi na tekmo.
Nato pa je prišel trenutek odlo?itve. Steward si je ogledoval mojo kartico, pa mene, pa spet kartico..Zahteval dodaten dokument..A se je nato ob vztrajnem prepri?evanju Aneja, da sem na kartici zagotovo jaz (S: »Non si vede che e' lui nella foto. Documento?« A: »Non lo ha... dai va bene cosi...« S: »OK, vai dentro..«), le odlo?il da me lahko spusti noter. Najbrž ga je nekoliko prepri?al tudi dres Birse, ki sem ga držal v roki. Še kratek pregled, ?e nosim s sabo mogo?e kaj ?esar ne bi smel, poteg kartice in že sem bil na svetem ozemlju. Po prihodu ostalih navdušencev (na tem mestu bi se zahvalil Nini Jug, ki me je vodila skozi labirint hodnikov na stadionu), smo se odpravili na za naše karte dolo?en sektor, ki je bil povsem na vrhu stadiona. Zdelo se mi je, kot da rabimo do našega mesta celo ve?nost, vzpon je bil kar konkreten. A se je ves trud popla?al ko smo kon?no prišli na stadion.
Stadion je veli?asten! To je vse kar lahko re?em, saj sem ob pogledu na tribune ostal brez besed. Sicer se je stadion komaj polnil, a vseeno sem bil nad videnim navdušen. Po aklimatizaciji na naš prostor pa prvi izbruh žvižgov, ki je paral ušesa. Pogledali smo na igriš?e in videli sodniško ?etico, ki se je odpravila na ogled igriš?a in bila s strani doma?ih navija?ev izžvižgana že na za?etku tekme. Kon?no so se prvi žvižgi polegli, so se za?eli novi. Na igriš?e je prišlo nekaj igralcev Barcelone, da se spoznajo s sveto travo San Sira. Nato še nekaj ?akanja, potem pa prvi vrhunec.
Milan - Barcelona 22. oktober 2013 Champions... by acmslo
Na igriš?e so na ogrevanje pred tekmo ob zimzeleni Sweet child o' mine prišli naši ljubljenci. Poželi so bu?en aplavz, kot se seveda spodobi. Ob prihodu igralcev Barcelone pa spet salve žvižgov. Napovedovanje igralcev nam je postavilo kocine pokonci, še posebno ko je bila napovedana številka 14, Sir Bisa, ki je že postal ljubljenec navija?ev. Nato pa kon?no za?etek tekme. Ravno smo se dobro vklopili v navijaško vzdušje, že prvi zadetek. Robinho je zadel po lepi in domiselni akciji in stadion je bil na nogah. Milan je igral lepo, trudili so se in bili za moje pojme boljši od Barcelone. Nato pa nepotrebna napaka, mali ?arovnik je ostal sam, poigral se je z obrambo in še enkrat ve? zadel. Hladen tuš in nato igra na remi do konca sre?anja. Sicer je bilo še nekaj priložnosti, predvsem tukaj boli zgrešena priložnost Robinha, ki smo ga imeli na sumu da je med pol?asom mogo?e spil kaj mo?nega za pogum, saj je zgrešil nemogo?e. Do konca tekme so nas nato na noge dvignile le še menjave. MB45 vstopa namesto Robinha, stadion ponori. Nato pa trenutek, ki si ga bom zapomnil za vedno. Iz igre gre sveta števila 22, Ricky, ljubljenec navija?ev. In ?eprav ni odigral svoje najboljše tekme, je celoten stadion brez izjeme vstal in mu spoštljivo ploskal dokler nam ni izginil izpred o?i. Tukaj se je videlo, koliko ga navija?i spoštujejo zaradi vsega, kar je naredil za sveti klub. Potem pa odhod Birse z igriš?a, ki si je tudi zaslužil konkreten aplavz, predvsem smo pri tem prednja?ili Slovenci.
Po zadnjem sodnikovem žvižgu smo se odpravili do avtobusa, se tam še skupinsko slikali in nato doooooolga pot domov. Nekaj fantov se je še trudilo delati vzdušje, ostali so ve?inoma že spali. A je tudi komedijante premagala utrujenost in so kmalu zaspali. Do doma smo se ustavili le dvakrat, saj se nam je vsem mudilo domov, v tople postelje na zaslužen po?itek. Ob koncu še pozdrav, zadnji stiski rok in obljuba, da se vidimo na naslednjem derbiju.
Na tem mestu bi se zahvalil vsem udeležencem ogleda tekme (od prvega do zadnjega ste bili super družba), predvsem pa klubu navija?ev AC Milan Slovenija, ki se trudijo po najboljših mo?eh, da vse poteka nemoteno in lahko mi uživamo v mojstrovinah naših ljubljencev. Zdaj, ko sem kon?no videl tekmo v živo, sem okužen in se bomo zagotovo še sre?ali!J
Za konec le še to: Ale, ale, ale Milan ale! Forza lotta, vincerai, non ti lasceremo mai!!!
Avtor: Tjaš Bevk
CELOTNO FOTOGALERIJO SI LAHKO OGLEDATE NA FACEBOOK POVEZAVI (KLIK).
Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk, bili ste odli?na družba! Naslednji teden se že odpravljamo na tekmo Milan-Fiorentina, ki bo v soboto 2. novembra ob 20:45. Se vidmo!