Nas ?aka son?ni vzhod, ali zahod?

Pot Milana je danes nejasna...

To kolumno sem imel namen napisati po koncu sezone, ko se položijo na mizo vsi ra?uni. Oglasil sem se pred?asno, ker je kot kaže (pri?akovan) poraz proti Romi potrl ve?ino navija?ev. Moje mnenje je zgolj subjektivno in mogo?e leti dale? od resnice.

V?erajšnji poraz proti Romi je mnoge razburil in po petih zaporednih zmagah, se je ponovno ustvarila tema in žalost med skoraj vsemi navija?i Milana. Sam sem na skrito in ve? kot optimisti?no upal na zmago, tiho pri?akoval remi in navsezadnje se sprijaznil s porazom, ki je bil realno pri?akovan. Roma se bori za naslov, ki je bil (psihološko) izgubljen že novembra, ko so pustili preve? to?k na mizi. Juventus je pobegnil in »naklju?ja« so bila »znova« na njihovi strani. Rimljani imajo s Staro coprnico še medsebojni obra?un, toda zmaga slednjih bi v tem 35. krogu znova pomenila debelih 8 to?k prednosti, tri kroge pred koncem Serie A. Campionato finito.

Vra?am se raje nazaj v Milano in na velike probleme s katerimi se sre?uje uprava, trener in igralci. Kapo dol Clarencu Seedorfu, ki je prinesel pet zaporednih zmag, kar se ni pripetilo Milanu že 3 leta, vse od zadnjega Scudetta, ki smo ga slavili maja 2011. Tisto pravo navdušenje pri navija?ih Milana manjka že dalj ?asa. Zaradi sentimentalnosti smo se zadnji? zaslepili 8 mesecev nazaj, ko je vrnil Kaka'. Žal smo dandanes v takšnem stanju, da iš?emo iskrico v vsaki stvari in tudi po prihodu Seedorfa je bilo tako. Sam potezo še vedno pozdravljam, ker vidi se, da naš trener strmi k visokim ciljem. Preko njegove kariere smo lahko prebrali, za kakšnega ambicioznega profesionalca gre in v prihodnosti ne bo sprejemal povpre?nosti. Prav tukaj nastane problem, ker kot kaže naša uprava strmi k povpre?nosti.  Res ne vem ve?, kako si nas upajo še vedno vle?i za nos.

OK, res je, da se o odhodu Seedorfa piše le v medijih, ki nam tradicionalno niso naklonjeni. Za nekoga ki še vedno misli, da je družina Berlusconi najmo?nejša v Italiji in z mediji kontrolira državo, imam slede?e sporo?ilo: »SVEGLIA!« (Zbudite se). Medijski »imperij« Berluconija moti ve?ino veljakov v državi in »zaroto« proti Milanu lahko opazimo v vseh ?asopisih in predvsem na televizijski hiši SKY. Pustimo raje te stvari za drugi?. V tem trenutku me bolj moti molk Gallianija, ki v meni vzbuja sum »resnice«, ki jo mediji v zadnjih dneh tako radi razsajajo. Se morda za tem molkom skriva nesposobnost in neprilagodljivost uprave, ki s svojim upravljanjem v zadnjih letih škodi gigantu kot je Milan? Kako je lahko pod vprašajem trener, ki nam je po treh letih podaril pet zaporednih zmag? Je glava Seedorfa res to kar potrebuje danes Milan? Vse bolj se mi zdi, da je razkol med upravo, lastnikom in kadrom vsak dan ve?ji. »Lepilo« Seedorfa lahko pomaga le za dolo?en ?as, nobeno ne drži za vekomaj.

Skoraj vsak dan se navija?i sprašujemo: kakšna je vizija Milana? Kje so oz. koliko ?asa so oddaljeni »sadovi« samo-financiranja kluba? Govori se eno, dela se drugo. Vsak zdrav ?lovek ob teh dogodkih in klavrnih prestopnih rokih res ne vidi sonca ob koncu dneva. Nek novinar je napisal, da De Sciglio ne bo igral ve? do konca sezone, ker se obeta prodaja v Real Madrid. ?UDOVITO. Ali je res to prava pot za naprej, ali so to le poteze uprave, ki je že zdavnaj izgubila kompas? Na veliko se govori, da poleti ne bo denarja za odkup Taarabta in Ramija. No glede tega se ne tresem, kajti vem da bo Galliani dobil te milijone za odkup. Predvsem zato, ker bo Taarabtu v prihodnosti cena posko?ila in to bo ponovno nova priložnost za polnitev žepov.

Verjetno vse to zveni precej pesimisti?no in malce ?udno mi je pisati tako negativne re?i. Rad trosim optimizem in to sem skoraj vedno po?el, toda ko pogledam celo sliko prostora za pluse ni. Ne vidim poti, s katero bi se rešili iz te zagate. Seveda nas bi nas rešila nova velika Berlusconijeva vlaganja, ki pa jih že ve? let ni bilo. Ta scenarij kli?e bolj na ?udež, kot pa na realen scenarij. Vseeno finan?na injekcija ni dolgoro?na rešitev. Težave se rešuje s samo-financiranjem in sposobno upravo, ki je žal v tem trenutku ne vidim in to je najve?ji problem, s katerim se soo?a A.C. Milan.

Kaj torej ostane nam navija?em poleg žalosti, obupa, nejevolje, groze, nemo?i in pesimizma?

Ostaja nam tisto kar smo imeli zmeraj v sebi. Ostaja nam upanje, pa ?etudi je tako majhno kot bakterija in slepo kot krt. Ostaja nam ponos in zgodovina. Ostajajo nam nepozabni uspehi in slavja, ki jih drugi ne bodo nikoli izkusili. Ostaja nam to, da smo se v trenutku najve?je nemo?i in obupa že znali pobrati in uspeli preplezati na najvišji vrh.  Tegobe in prepreke obstajajo zato, da se iz njih rešimo in jih presko?imo.  Dogodki ki so za nami bodo ostali za vedno in ko vam nekdo re?e, da milanisti živite v zgodovini, bodite na to ponosni. Zgodovina je del nas in mi se je držimo. V nogometnem svetu nima nobeden takšne veli?astne zgodovine, kot jo imamo mi. Mi imamo to, kar bi vsi ostali radi. Mogo?e ne danes, toda jutri zagotovo.

To so razlogi, zaradi katerih bom tudi jutri imel upanje in pustil pesimizem ob strani. Negativnost pa? ni del mene. Raje pogledam v nov dan z nasmehom in upanjem. Mogo?e ga vsak racionalen ?lovek res ne vidi, toda upanje ?lovek nosi v sebi in vzeti ga ne more nobeden. Upanje lahko izgubiš le sam, jaz svojega ne mislim zapraviti.

Po vsem tem filozofiranju bi rad povedal še nekaj besed o derbiju, ki bo na sporedu naslednji krog, v nedeljo 4. maja. To je bila vedno ve? kot tekma in zelo me žalosti, da nam rde?e-?rna zmaga manjka že skoraj tri leta. Davnega leta 2001 je bila legendarna zmaga Cesareja Maldinija s 6-0 za?etek lepega cikla. Naj žarek zmage ogreje upanje tudi tistim, ki ste ga zamrznili.

V kon?ni fazi je vseeno kaj nas ?aka: po vsakem son?nem zahodu je na vrsti son?ni vzhod.

FORZA MILAN!